Lambda sonda
Pri nekaterih strankah smo opazili, da si napačno razlagajo vlogo sonde, zato malo razlage.
Njena naloga je merjenje preostanka kisika v izgorelih plinih, če je kisika preveč pomeni, da je v izgorevalni komori premalo goriva oziroma, če je kisika premalo je goriva preveč. Avtomatika preko posebne formule, ki je seveda naša skrivnost preračuna potrebno količino goriva. Preračunava jo iz fiksne vrednosti, ki jo vpišemo mi pri zagonu gorilnika. To vrednost lahko popravljate tudi vi glede na vrsto in kvaliteto goriva. Če ste pretiravali s količino goriva jo lambda seveda poskuša popraviti
vendar verjetno ne bo uspela. Zmanjšajte količino in opazujte odziv lambde. Če se lambda nahaja vedno pod vrednostjo " 1 " potem je količina goriva premajhna. Povečajte količino goriva in opazujte odziv lambde. Pravilnost nastavitve je vidna na zaslonu, kjer se prikazuje vrednost lambde in se mora vrteti okoli številke " 1 ".
Pomemben je tudi parameter imenovan odziv lambda sonde saj ta omejuje koliko bo avtomatika dodala ali odvzela količino goriva, ki je nastavljena v 2. oz. delovnem razredu gorilnika. Z višino vrednosti odziva ne smete pretiravati saj bo avtomatika potrebovala precej več časa, da ujame idealno razmerje kot sicer in obstaja možnost, da se občasno tudi pokadi iz dimnika. Običajno je ta vrednost med 20 - 45%
Če je vlažnost goriva preko 35% takrat lambda sonda odpove, zato obvezno zmanjšajte vpliv lambde na 0% !
Ker lambda sonda v tem primeru kaže primankljaj goriva ga zato prične dodajati in tako prične "zasuvati" izgorevalno komoro z večjo količino goriva, ki zaradi vlage slabo izgoreva. Včasih je potrebno celo zmanjšati količino goriva v nastavitvah za 2. - delovni razred.
Za pravilno delovanje je potrebno sondo tudi občasno očistiti tako, da jo odvijačite in jo izpihate z zrakom. Slabše je gorivo večkrat jo je potrebno kontrolirati. Če je gorivo suho ( pod 25%) je dovoj, če jo kontrolirate vsake 3 mesece.
Njena naloga je merjenje preostanka kisika v izgorelih plinih, če je kisika preveč pomeni, da je v izgorevalni komori premalo goriva oziroma, če je kisika premalo je goriva preveč. Avtomatika preko posebne formule, ki je seveda naša skrivnost preračuna potrebno količino goriva. Preračunava jo iz fiksne vrednosti, ki jo vpišemo mi pri zagonu gorilnika. To vrednost lahko popravljate tudi vi glede na vrsto in kvaliteto goriva. Če ste pretiravali s količino goriva jo lambda seveda poskuša popraviti
vendar verjetno ne bo uspela. Zmanjšajte količino in opazujte odziv lambde. Če se lambda nahaja vedno pod vrednostjo " 1 " potem je količina goriva premajhna. Povečajte količino goriva in opazujte odziv lambde. Pravilnost nastavitve je vidna na zaslonu, kjer se prikazuje vrednost lambde in se mora vrteti okoli številke " 1 ".
Pomemben je tudi parameter imenovan odziv lambda sonde saj ta omejuje koliko bo avtomatika dodala ali odvzela količino goriva, ki je nastavljena v 2. oz. delovnem razredu gorilnika. Z višino vrednosti odziva ne smete pretiravati saj bo avtomatika potrebovala precej več časa, da ujame idealno razmerje kot sicer in obstaja možnost, da se občasno tudi pokadi iz dimnika. Običajno je ta vrednost med 20 - 45%
Če je vlažnost goriva preko 35% takrat lambda sonda odpove, zato obvezno zmanjšajte vpliv lambde na 0% !
Ker lambda sonda v tem primeru kaže primankljaj goriva ga zato prične dodajati in tako prične "zasuvati" izgorevalno komoro z večjo količino goriva, ki zaradi vlage slabo izgoreva. Včasih je potrebno celo zmanjšati količino goriva v nastavitvah za 2. - delovni razred.
Za pravilno delovanje je potrebno sondo tudi občasno očistiti tako, da jo odvijačite in jo izpihate z zrakom. Slabše je gorivo večkrat jo je potrebno kontrolirati. Če je gorivo suho ( pod 25%) je dovoj, če jo kontrolirate vsake 3 mesece.
Kotli
Na trgu in v vaših kurilncah obstaja veliko različnih kotlov na trda goriva. Večinoma dobro opravljajo svojo nalogo nekateri slabše.
Najbolje se obnesejo pločevinasti, čeprav je zadje čase napačno mišljenje, da so litoželezni boljši. Boljši so samo v tem, da imajo ob pravilni uporabi daljšo življensko dobo, izkoristke pa veliko slabše. Nekateri samo 50%, kar pričajo tudi modro ali pa še temneje obarvane inox dimniške cevi. Inox spremeni barvo takrat, ko zažari, torej si lahko mislite kakšne temperature vam uhajajo po nepotrebnem v dimnik. Večina litoželeznih peči pa v bistvu ni namenjena za kurjenje z drvmi temveč s premogom. Toploto namreč prejemajo z žarenjem in ne plamenom kot pri kotlih iz pločevine. Žal je ta vrsta kotlov tudi najbolj razširjena in najbolj opevana, resnica pa je popolnoma drugačna. Večina litoželeznih kotlov so tako imenovani sekundarni kotli in ne primarni, kar pomeni, da so bili mišljeni kot pomoč "pravim" - primarnim kotlom !!
Pločevinasti kotli torej bolje opravljajo svojo nalogo, vsaj kar se tiče izkoristkov. Z izkoristki pa proizvajalci ne pretiravajo zaradi preprostega razloga. Dimni plini se nareč ne smejo preveč ohladiti, saj bi se kotel zato preveč smolil in kondenziral, posledično tudi dimnik.Pri starejših pločevinastih kotlih se izkoristki pričnejo nekje pri 60% medtem, ko imajo nekateri novejši kotli izkoristke tja do 88%, kar je pa redkost pa še dragi so. Upoštevajoč dejstvo o izkoristkih, si lahko hitro izračunamo koliko več nas bo stalo gorivo, kot pri kotlu z recimo 95% izkoristka. V nekaterih primerih se investicija menjave kotla povrne prej kot v enem letu!
Zaradi teh dejstev naših gorilnikov na sekance in pelete ne vgrajujemo na litoželezne kotle in na kotle slabših izkoristkov - izjemoma po dogovoru !
Najbolje se obnesejo pločevinasti, čeprav je zadje čase napačno mišljenje, da so litoželezni boljši. Boljši so samo v tem, da imajo ob pravilni uporabi daljšo življensko dobo, izkoristke pa veliko slabše. Nekateri samo 50%, kar pričajo tudi modro ali pa še temneje obarvane inox dimniške cevi. Inox spremeni barvo takrat, ko zažari, torej si lahko mislite kakšne temperature vam uhajajo po nepotrebnem v dimnik. Večina litoželeznih peči pa v bistvu ni namenjena za kurjenje z drvmi temveč s premogom. Toploto namreč prejemajo z žarenjem in ne plamenom kot pri kotlih iz pločevine. Žal je ta vrsta kotlov tudi najbolj razširjena in najbolj opevana, resnica pa je popolnoma drugačna. Večina litoželeznih kotlov so tako imenovani sekundarni kotli in ne primarni, kar pomeni, da so bili mišljeni kot pomoč "pravim" - primarnim kotlom !!
Pločevinasti kotli torej bolje opravljajo svojo nalogo, vsaj kar se tiče izkoristkov. Z izkoristki pa proizvajalci ne pretiravajo zaradi preprostega razloga. Dimni plini se nareč ne smejo preveč ohladiti, saj bi se kotel zato preveč smolil in kondenziral, posledično tudi dimnik.Pri starejših pločevinastih kotlih se izkoristki pričnejo nekje pri 60% medtem, ko imajo nekateri novejši kotli izkoristke tja do 88%, kar je pa redkost pa še dragi so. Upoštevajoč dejstvo o izkoristkih, si lahko hitro izračunamo koliko več nas bo stalo gorivo, kot pri kotlu z recimo 95% izkoristka. V nekaterih primerih se investicija menjave kotla povrne prej kot v enem letu!
Zaradi teh dejstev naših gorilnikov na sekance in pelete ne vgrajujemo na litoželezne kotle in na kotle slabših izkoristkov - izjemoma po dogovoru !
